Standard WCAG 2.1 AA predstavlja niz smernic, ki pomagajo razvijalcem spletnih strani zagotoviti dostopnost njihovih vsebin za vse uporabnike, ne glede na njihove fizične, senzorične ali kognitivne omejitve.

Smernice so razdeljene v tri ravni dostopnosti: A, AA in AAA, pri čemer WCAG 2.1 AA predstavlja srednjo raven, ki zahteva razmeroma visoko stopnjo dostopnosti in je priporočena za večino spletnih strani.

Standard WCAG 2.1 AA vključuje zahteve na štirih ključnih področjih:

1. Prepoznavnost: spletna stran mora biti zasnovana tako, da jo lahko vsi uporabniki prepoznajo in zaznajo informacije, ki jih nudi. To vključuje prilagoditev vsebine za bralnike zaslonov, zagotovitev alternativnega besedila za slike, pravilno označevanje obrazcev in uporabo barv, ki so dostopne tudi barvno slepim uporabnikom.

2. Operativnost: vsebina na spletni strani mora biti dostopna in uporabna za vse uporabnike, vključno s tistimi, ki uporabljajo namesto miške tipkovnico. To pomeni, da morajo biti vse funkcije dostopne tudi preko tipkovnice, navigacija pa mora biti logična in intuitivna.

3. Razumljivost: informacije in delovanje uporabniškega vmesnika morajo biti razumljive za vse uporabnike. To vključuje jasno in dosledno navigacijo, predvidljive funkcionalnosti ter razumljiv jezik, brez uporabe pretirano tehničnih izrazov.

4. Robustnost: vsebina mora biti dovolj robustna, da jo lahko različna programska orodja pravilno interpretirajo. To pomeni, da mora biti spletna stran združljiva s sodobnimi in prihodnjimi tehnologijami, vključno z različnimi bralniki zaslonov in drugimi pomožnimi tehnologijami.

Standard WCAG 2.1 AA v veliki meri pokriva vse potrebe, ki jih določa zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI). So pa pooblastila zakona širša od standarda WCAG.

Upoštevanje Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) pomeni, da mora lastnik spletne strani zagotoviti, da je njegova stran dostopna vsem uporabnikom, ne glede na njihove sposobnosti.

To lahko vključuje preoblikovanje obstoječih vsebin, optimizacijo za bralnike zaslonov, zagotavljanje alternativnega besedila za multimedijske vsebine in izboljšanje navigacijske strukture.

Poleg tega je treba upoštevati, da se zakon lahko posodablja in prilagaja novim tehnologijam in potrebam uporabnikov. Zato je pomembno, da lastniki spletnih strani redno preverjajo in posodabljajo svoje spletne strani, da zagotavljajo skladnost z zakonom.

Dostopnost spletne strani je tudi eden izmed dejavnikov, ki vpliva na samo obliko spletne strani in SEO optimizacijo spletne strani.

V skladu z Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) (Ur. l. RS, št. 14/2023) morajo standard izpolnjevati vse spletne strani in mobilne aplikacije javnih institucij v Republiki Sloveniji. To vključuje organe državne uprave, lokalne skupnosti, javne zavode in druge javne organe.

Poleg tega pa zakonodaja narekuje, da morajo tudi zasebne spletne strani, ki ponujajo storitve ali informacije javnosti, izpolnjevati standarde dostopnosti, če te strani spadajo pod določene kategorije.

Zakonodaja tako zadeva podjetja, ki ponujajo storitve ali proizvode, kot so spletne trgovine, bančništvo, telekomunikacije, prometne storitve, e-knjige, plačilni terminali in druge pomembne storitve za javnost oz. potrošnike.

Skladno z Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) (Ur. l. RS, št. 14/2023) obstajajo določene izjeme, pri katerih ni potrebno prilagajati spletnih strani smernicam. Te izjeme vključujejo:

• Spletne strani in vsebine neaktivnih arhivov: če spletne strani vsebujejo izključno arhivske vsebine, ki niso več v uporabi in se ne posodabljajo, teh strani ni potrebno prilagajati smernicam. Arhivske vsebine se smatrajo kot tiste, ki so bile ustvarjene pred 23. septembrom 2018 in od takrat niso bile spremenjene.
• Tretje strani, ki niso v lasti javnih organov: če spletne strani vključujejo vsebine, ki jih ustvarjajo tretje strani (npr. vtičniki, ki niso pod nadzorom javnih organov), teh vsebin ni potrebno prilagajati smernicam.
• Vsebina, ki je namenjena zgolj notranji uporabi: spletne strani in vsebine, ki so dostopne izključno omejenemu krogu uporabnikov, kot so intranetne in ekstranetne strani javnih organov, če so bile objavljene pred 23. septembrom 2019 in se od takrat niso bistveno spremenile, niso zavezane prilagoditvam.
• Spletne strani, ki niso bistvene za javnost: spletne strani zasebnih podjetij, ki ne ponujajo javnih storitev ali informacij in niso bistvene za dostop do storitev splošne javnosti, niso zavezane k upoštevanju smernic.
• Vsebina v obliki dokumentov in video posnetkov: dokumenti (PDF-ji, Word dokumenti ipd.), ki so bili objavljeni pred 23. septembrom 2018 in niso ključni za administrativne postopke, ter video posnetki, ki so bili objavljeni pred 23. septembrom 2020 in ne vsebujejo ključnih informacij, prav tako niso predmet obveznih prilagoditev.
• Obstaja tudi izjema za tako imenovana "mikropodjetja". To so podjetja z manj kot 10 zaposlenimi in letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijona evrov.

Te izjeme pa ne pomenijo, da ni priporočljivo zagotoviti večje dostopnosti spletnih strani. Čeprav zakon določa, katere spletne strani niso zavezane prilagoditvam, je dobrodošlo, da se čim več vsebin naredi dostopnih širši populaciji, saj to prispeva k večji vključenosti in boljši uporabniški izkušnji za vse uporabnike.

Zakonodaja določa, da morajo spletne strani in mobilne aplikacije zasebnih podjetij in organizacij urediti skladnost z zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) najkasneje do 28. junija 2025. Ta rok velja za spletne strani zasebnih podjetij, ki nudijo javne storitve ali informacije, ki so pomembne za širšo javnost. To vključuje predvsem spletne trgovine, spletne strani podjetij, ki ponujajo storitve ali informacije, ki so pomembne za javnost ter druge podobne spletne strani.

Pomembno je, da lastniki teh spletnih strani in aplikacij že zdaj začnejo preverjati skladnost z zahtevami tega zakona in po potrebi prilagodijo svoje spletne strani, saj so lahko v primeru neskladnosti izpostavljeni kaznim in drugim sankcijam, ki jih določa zakonodaja.

Neupoštevanje zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) lahko privede do resnih posledic, saj so predvidene različne kazni za neskladnost.

Javni organi se lahko soočajo z opozorili in denarnimi kaznimi, če ne zagotovijo dostopnosti svojih spletišč v skladu z zakonodajo. Za zasebne spletne strani pa kazni lahko vključujejo visoke denarne globe, zlasti če neskladnost vpliva na večje število uporabnikov, ali če gre za spletne strani, ki ponujajo kritične storitve.

Višina globe za neskladnost spletne strani z zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) je določena znotraj zakona ter se giblje med 500 in 3.000 evrov, medtem ko so za odgovorne osebe znotraj teh pravnih oseb globe predvidene v višini od 200 do 1.000 evrov.

Skladnost z zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) ni le pravna obveznost, temveč tudi korak k bolj vključujočemu spletnemu okolju. Lastniki spletnih strani in spletnih trgovin bi morali gledati na dostopnost ne le kot na zahtevo, temveč tudi kot na priložnost za izboljšanje uporabniške izkušnje in širjenje dostopnosti svojih storitev za vse uporabnike.

V kolikor želite prilagoditi vašo spletno stran ali spletno trgovino v skladu z zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) smo vam na voljo.

Z upoštevanjem zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) lahko lastniki spletnih strani zagotovijo, da so njihovi digitalni izdelki dostopni in uporabni za vse, kar je ključnega pomena za uspešno delovanje v sodobnem digitalnem svetu.