Januarja lansko leto je Microsoft izdal nov spletni brskalnik Microsoft Edge, ki deluje s pomočjo Googlovega sistema Chromium, ki je osnova brskalnikov Google Chrome, Samsung Internet in Opera. S prehodom na Chromium osnovo, se je Microsoft poslovil od razvoja lastnega sistema za spletne brskalnike, ki smo jih včasih poznali kot Internet Explorer. Internet Explorer se dandanes redko uporablja. Velika večina sodobnih spletnih strani namreč ne podpira več delovanje strani na brskalnikih Explorer, poleg tega je tudi sam Microsoft ukinil podporo za delovanje brskalnika Explorer.
Spletni brskalnik je aplikacija, s pomočjo katere dostopamo in si ogledujemo spletne strani. Najbolj poznani spletni brskalniki so Google Chrome, Apple Safari, Mozzila Firefox, Opera in Microsoft Edge.
Noben monopol ni zaželen v nobeni industriji. V začetku stoletja je imel brskalnik Internet Explorer monopol na tem področju. Zaradi tega so oblasti takrat posegle na trg spletnih brskalnikov, s čimer se je preprečili nadaljnji monopol na tem področju.
Slaba stvar monopola je, da spletni razvijalci nehajo podpirati strani na različnih napravah. Na ta način se začne podpora samo enega sistema, s čimer se izgubi raznolikost spleta. Splet je že sam po sebi raznolik in raznolikost na vseh področji, tudi na področju spletnih brskalnikov, ga naredi še bolj posebnega. Brez podpore lahko spletni brskalnik postane kanal, skozi katerega lahko hekerji sprožijo napade ali viruse za uporabnike.
Brskalniki, ki za osnovo uporabljajo Googlov Chormium, imajo 70% delež uporabe na spletu. Če pogledamo z vidika varnosti, v kolikor ob imel Chromium kakršnekoli težave ali varnostne luknje, lahko to postane velika težave za večino spleta in spletnih strani.
Veliko spletnih razvijalcev podpira raznolikost spleta, spletnih rešitev, saj to omogoča pošteno konkurenco in raznolike rešitve. Njihova želja je, da v prihodnosti ne bo monopola in da ima uporabnik svobodno možnost izbire, kateri sistem ali brskalnik bo uporabil.
Spletna stran se brez spletnega brskalnika ne more odpreti in je osnovni pogoj za prikaz spletne strani.
Spletni brskalniki so tesno povezani z izdelavo spletni strani in izdelavo spletnih trgovin. Vsak brskalnik ima namreč določene svoje lastnosti in pravila. Velikokrat se pri sami izdelavi spletne strani vidijo razlike v delovanju na različnih brskalnikih. Čeprav je to včasih zelo nehvaležna naloga za samega razvijalca pa ni nujno slaba stvar. Ravno raznolikost pripelje do razvoja boljše spletne strani in boljšega končnega produkta.
Po zadnji raziskavah imajo največji spletni brskalniki naslednje tržne deleže:
Spletni brskalnik | Tržni delež v % |
---|---|
Chrome | 66,59% |
Safari | 10,38% |
Edge | 8,33% |
Firefox | 8,10% |
Opera | 2,64% |
Internet Explorer | 1,94% |
Drugi | 2,02% |
Spletni brskalnik | Tržni delež v % |
---|---|
Chrome | 61,35% |
Safari | 25,68% |
Samsung Internet | 6,59% |
UC | 2,46% |
Opera | 1,91% |
Firefox | 0,50% |
Drugi | 1,51% |
Spletni brskalnik | Tržni delež v % |
---|---|
Safari | 46,40% |
Chrome | 44,82% |
Samsung Internet | 3,53% |
AOSP | 2,45% |
Opera | 0,63% |
Firefox | 0,19% |
Drugi | 1,98% |
Na večini naprav ima Google Chrome veliko prednost pred ostalimi brskalniki. Izjema so tablični računalniki, kjer prvo mesto zaseda brskalnik Safari, ki ga najdete na vseh Applovih napravah, ki jih poganja sistem IOS.
Mozzila in njeni razvijalci imajo različen pogled na svetovni splet kot ostali brskalniki. Ostali brsklaniki želijo zbirajo veliko podatkov o uporabnikih, ki jih kasneje prodajajo oz. uporabijo za namen oglaševanja. Firefox pa ima drugačno vizijo. Osredotočeni so, da na splet brez oglasov, kjer prodaja podatkov ni glavni poslovni model. Zato Firefox samodejno zavrača oglase, brez posebnih nastavitev v brskalniku. Poleg tega zavrača piškotke tretjih strani in kripto rudarjev.
Način razmišljanja Mozzile je povzelo tudi podjetje Apple, ki je začelo preko brskalnika Safari zbirati bistveno manj podatkov o svojih uporabnikih, poleg tega pa so tudi oni začeli zavračati piškotke tretjih strani.
Prevlada brskalnikov na osnovi Chromiuma bo verjetno ostala še nekaj časa. Zna pa se zgoditi premik pri brskalnikih, ki dajo večji poudarek na zasebnost uporabnikov in na blokiranje oglasov. Oglasi so namreč preplavili splet in so na nekaterih straneh prav moteči. Preveč oglasov ima namreč negativne posledice na samo uporabniško izkušnjo uporabnikov.
Splet mora ostati svoboden in naj uporabnik sam določi, kateri brskalnik bo uporabljal. Raznolikost sistemov je pogoj, da bodo spletni razvijalci ustvarjali kreativne in boljše rešitve. Uporabniki pa morajo v obzir vzeti varnost in varnost svojih podatkov. Namen večina brskalnikov je, da zbira čim več podatkov o uporabnikih, ki jih kasneje uporabijo za oglaševalske namene.
Prihodnost spletnih brskalnikov je zelo svetla, saj se splet še naprej širi in razvija ter postaja vedno bolj pomemben del našega vsakdana. V prihodnosti lahko pričakujemo, da se bodo spletni brskalniki še bolj specializirali in prilagajali uporabnikovim potrebam. To pomeni, da bodo brskalniki postali bolj intuitivni in prilagodljivi, kar bo uporabnikom omogočilo boljšo uporabniško izkušnjo.
Poleg tega se bodo spletni brskalniki še bolj osredotočili na zasebnost in varnost uporabnikov. Zaradi naraščajočih groženj spletne varnosti bodo brskalniki uporabnikom ponudili več možnosti za zaščito njihove zasebnosti in osebnih podatkov.
Na področju tehnologije lahko pričakujemo tudi nove inovacije, ki bodo uporabnikom omogočile hitrejše in bolj učinkovitejše brskanje po spletu. Tehnologije, kot so umetna inteligenca in strojno učenje, bodo pomembne pri razvoju boljših in bolj prilagodljivih spletnih brskalnikov.
V skupnem povzetku lahko rečemo, da bo prihodnost spletnih brskalnikov polna novih funkcij, možnosti in izboljšav, ki bodo uporabnikom omogočile boljšo izkušnjo pri brskanju po spletu. Vendar pa je pomembno, da uporabniki tudi sami poskrbijo za svojo spletno varnost in zasebnost ter redno posodabljajo svoje brskalnike.
pisarna:
Dolenjska cesta 43
SI-1000 Ljubljana
sedež:
Pri mostiščarjih 13
SI-1000 Ljubljana
T: (01) 280 50 80
E: info@kabi.si
Nepremičnine Si21
Ponudba nepremičnin v Sloveniji in tujini
Novogradnje.com
Ponudba novogradenj v Sloveniji in tujini
Avto.info
Vedno sveže avto novice in oglasi rabljenih vozil
Nepremicnine.info
Paketna ponudba za nepremičninske agencije
Si21.com
Prvi slovenski portal
antivirus.si
Varnostne rešitve WithSecure / F-Secure
Kabi CRM
Sistem za učinkovito upravljanje s strankami in priložnostmi
Kakšen je moj IP?
Preverite vaš IP naslov s klikom na povezavo.